Skip to main content

O državnem svetu

Državni svet Republike Slovenije je predstavniško telo, ki ga Ustava Republike Slovenije opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavljen je iz:
- predstavnikov delovnih in socialnih interesov (funkcionalni interesi), in
- predstavnikov lokalnih interesov (teritorialni interesi).

Interese, ki pokrivajo  vse glavne segmente družbe, med seboj sooča štirideset državnih svetnic in svetnikov:
- 4 predstavniki delodajalcev,
- 4 predstavniki delojemalcev,
- 4 predstavniki kmetov, obrtnikov ter samostojnih poklicev,
- 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti,
- 22 predstavnikov lokalnih interesov.
 
Interesi različnih družbenih skupin se v Državnem svetu srečujejo na institucionaliziran način, odločitve pa sprejemajo na podlagi soočenja argumentov na strokovni ravni. Z namenom ohranitve visoke stopnje strokovnosti in izločitve političnih interesov iz delovanja Državnega sveta je zakonodajalec določil, da državni svetniki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Državni svetniki so zaposleni na različnih družbenih in gospodarskih področjih, ki so prek interesnih skupin zastopana v Državnem svetu, tako ohranjajo vsakodnevni stik s področjem, ki ga zastopajo.

Sestava Državnega sveta naj bi nevtralizirala vpliv političnih strank, ki se predvsem prek Državnega zbora vključujejo v zakonodajni postopek. Državni svet ne predstavlja vseh državljanov Republike Slovenije, temveč le posamezne družbene in gospodarske interese. Njegov položaj in njegova struktura zato narekujeta ustrezni volilni sistem, ki je različen od sistema volitev v Državni zbor. Temeljne razlike so v načinu volitev, v volilni pravici, v vlogi političnih strank, v sistemu razdelitve mandatov ter mandatni dobi.
 
Volitve v Državni svet ne ureja Ustava RS, ampak zakon, ki ga sprejme Državni zbor z absolutno dvotretjinsko večino. Volitve so posredne prek ustreznih interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnostih. Posredne volitve omogočajo tesnejšo povezanost med člani interesnih skupin in njihovimi predstavniki kot neposredne volitve. Prav iz tega razloga pri takih volitvah ni potrebno predstavništvo političnih strank, vendar pa politični vpliv ni povsem izključen iz delovanja Državnega sveta. Največji vpliv imajo politične stranke prek svetnikov, ki so predstavniki lokalnih interesov. Volijo jih predstavniška telesa lokalne skupnosti, ki se oblikujejo na podlagi splošnih volitev, na katerih imajo politične stranke odločujočo vlogo. Mnogo manjši vpliv kot pri predstavnikih lokalnih interesov pa ima politika pri predstavnikih funkcionalnih interesov.

Nezdružljivost funkcij

Ustava Republike Slovenije (100. člen) in Zakon o državnem svetu (61. člen) določata, da član Državnega sveta ne sme biti hkrati poslanec v Državnem zboru niti ne sme opravljati druge funkcije v državnih organih.

Imuniteta

Imuniteta pomeni pravico oziroma privilegij posameznika, da je izvzet iz uporabe posameznih pravnih predpisov. Gre za pravno neodgovornost in pravno nedotakljivost tistega, ki ima imuniteto. Namen imuniteten je omogočiti predstavniškemu telesu neodvisno in nemoteno delovanje.

Ustava RS v 100. členu določa, da člani Državnega sveta uživajo enako imuniteto kakor poslanci. O imuniteti odloča Državni svet.

Institut imunitete opredeljuje tudi 60. člen Zakona o Državnem svetu, ravnanje in postopki Državnega sveta za odvzem ali vzpostavitev imunitete pa Poslovnik Državnega sveta (85 - 92. člen).
Državni svetnik uživa imuniteto od potrditve do prenehanja mandata (85. člen Poslovnika Državnega sveta).

Zakon in poslovnik določata, da državni svetnik:
- ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah Državnega sveta ali njegovih komisij,
- ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja Državnega sveta, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen nad pet let zapora.

Državni svet lahko prizna imuniteto tudi državnemu svetniku, ki se nanjo ni skliceval ali je bil zaloten pri že omenjenem kaznivem dejanju. Državnemu svetniku sme Državni svet vzpostaviti imuniteto tudi, če se le-ta nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje funkcije Državnega sveta.

Ustava Republike Slovenije v poglavju Državna ureditev umešča Državni svet na drugo mesto v sistem organov državne oblasti. Ustava okvirno opredeljuje:
- sestavo (96. člen),
- pristojnosti (97. člen),
- volitve (98. člen),
- odločanje (99. člen),
- nezdružljivost funkcije in imuniteta (100. člen),
- poslovnik Državnega sveta (101. člen).
 
Sestava Državnega sveta
Državni svet ima 40 članov, ki so nosilci socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavljajo ga:
- štirje predstavniki delodajalcev,
- štirje predstavniki delojemalcev,
- štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,
- šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti,
- dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov.
 
Pristojnosti Državnega sveta
Državni svet lahko:
- predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov,
- daje Državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti,
- zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča,
- zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena.

Zakonodajna pobuda

Državni svet lahko predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov ali sprememb in dopolnitev posameznih določb zakonov (prva alinea 97. člena Ustave RS). To je pomembna iniciativna vloga Državnega sveta v zakonodajnem procesu. Izraža se s pobudami in zahtevami državnih svetnikov (58. člen Zakona o Državnem svetu) in predlogi komisij ter interesnih skupin Državnega sveta.

Mnenja

Državni svet sprejema in daje Državnemu zboru mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti (druga alinea 97. člena Ustave RS). Tako v Državnem zboru uveljavlja interese interesnih skupin, ki so zastopane v Državnem svetu. Mnenja, stališča in predloge ob obravnavi zakonov in drugih aktov s svojega delovnega področja oblikujejo tudi komisije Državnega sveta.

Predsednik Državnega zbora obvešča predsednika Državnega sveta o sejah Državnega zbora in mu pošilja vse gradivi o zadevah, ki so na dnevnem redu seje Državnega zbora (1. odstavek 215. člena Poslovnika Državnega zbora).

Zakon o državnem svetu (2. odstavek 56. člena) določa, da Državni svet in njegova delovna telesa sodelujejo z delovnimi telesi Državnega zbora in jim dajejo mnenja o zadevah iz njihove pristojnosti. Poslovnik Državnega zbora to določbo razčlenjuje in določa, da delovna telesa Državnega zbora sodelujejo z Državnim svetom  in njegovimi delovnimi telesi na lastno pobudo ali na pobudo Državnega sveta ali njegovih delovnih teles. Delovna telesa Državnega zbora obravnavajo in se opredeljujejo do mnenj, ki jim jih dajo Državni svet ali njegova delovna telesa. Na seji delovnega telesa Državnega zbora lahko pri obravnavi mnenj sodeluje predstavnik Državnega sveta ali njegovega delovnega telesa (219. člen  Poslovnika Državnega zbora).

Ko predsednik Državnega zbora dobi od predsednika Državnega sveta predloge, mnenja ali zahteve Državnega sveta, jih takoj posreduje vsem poslancem in vladi ter zahteva od pristojnega delovnega telesa in vlade, da pošljejo Državnemu zboru mnenje. Delovno telo ob obravnavi predlogov, mnenj oziroma zahtev Državnega sveta zavzame do njih stališče in o tem poroča Državnemu zboru. Predsednik Državnega zbora obvesti predsednika Državnega sveta o odločitvah Državnega zbora v zvezi s predlogi, mnenji in zahtevami Državnega sveta ( 217. člen Poslovnika Državnega zbora).

Mnenja Državnega sveta in njegovih komisij so objavljena v Poročevalcu Državnega sveta Republike Slovenije.

Odložilni veto

Na temelju te pristojnosti (tretja alinea 1. odstavka 97. člena Ustave RS) Državni svet lahko zahteva od Državnega zbora, da ponovno odloča o izglasovanem zakonu, tokrat z zahtevnejšo večino. Državni svet lahko uveljavi svojo zahtevo za ponovno odločanje o zakonu v sedmih dneh od sprejetja zakona (91. člen Ustave RS).

Predsednik Državnega zbora obvesti predsednika Državnega sveta o sprejemu zakona in mu pošlje besedilo sprejetega zakona, preden pošlje zakon v razglasitev predsedniku republike (2. odstavek 54. člena zakona). Zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, pošlje predsednik Državnega sveta  predsedniku Državnega zbora najkasneje v sedmih dneh od sprejetja zakona ( 2. odstavek 55. člena zakona). Pri ponovnem odločanju mora za sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev, razen če Ustava RS predvideva za sprejem obravnavanega zakona večje število glasov (2. odstavek 91. člena Ustave RS). Ponovna odločitev Državnega zbora je dokončna.

Ponovno odločanje o zakonu na seji Državnega zbora opredeljuje Poslovnik Državnega zbora (147., 148., 222. člen). Med drugim je določeno, da lahko predstavnik Državnega sveta pred glasovanjem obrazloži zahtevo za ponovno odločanje o zakonu.

Parlamentarna preiskava

Pravico Državnega sveta, da zahteva uvedbo preiskave o zadevah javnega pomena ( parlamentarna preiskava) ureja ustava v 93. in 97. členu.  93. člen Ustave določa, da Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora ali na zahtevo Državnega sveta.

Pomembna značilnost uvedbe parlamentarne preiskave je, da lahko privede do uveljavitve politične odgovornosti predsednika in članov vlade. Pobudo za parlamentarno preiskavo lahko na podlagi 1. odstavka 68. člena Poslovnika Državnega sveta vloži vsak državni svetnik, komisija ali interesna skupina. Državni svet o zahtevi za parlamentarno preiskavo odloči z večino glasov navzočih državnih svetnikov

Zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov

Pravico, da lahko na Ustavno sodišče vloži zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, daje Državnemu svetu Zakon o Ustavnem sodišču (23.a člen; Ur. l. RS, št. 64/2007). Državni svet lahko uporabi to pristojnost kadar meni, da je posamezna določba, del akta ali akt v celoti v nasprotju z ustavo oziroma njenimi posameznimi ustavnimi določbami. Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov lahko Državni svet poda potem, ko je predpis oziroma splošni akt že sprejet in začne veljati v slovenskem pravnem sistemu.

Predlog za sprejem avtentične razlage zakona

Postopek za sprejem avtentične razlage zakona določa Poslovnik Državnega zbora (149. - 152. člen). Predlog za sprejem avtentične razlage zakona lahko poda vsak predlagatelj, ki lahko predlaga zakon, torej tudi Državni svet. Predsednik Državnega zbora pošlje predlog v mnenje matičnemu delovnemu telesu, zakonodajno-pravni službi ter Vladi. Besedilo avtentične razlage je sprejeto, če je zanj glasovala večina poslancev, ki je določena za sprejem zakona, na katerega se nanaša obvezna razlaga. Avtentična razlaga  se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Sprejete avtentične razlage ni mogoče spreminjati.

Način volitev

Volitve v Državni svet ureja zakon, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev (98. člen Ustave RS).

Člani Državnega sveta so voljeni za dobo petih let.

Splošne določbe o volitvah v Državni svet in volilne postopke za volitve predstavnikov posameznih interesov za Državni svet ureja Zakona o Državnem svetu (1. - 42. člen in 64. - 67. člen). Državni svetniki so voljeni prek posrednih volitev v interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih po volilnih telesih (prek elektorjev).

Pravico voliti in biti voljen za člana Državnega sveta ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti (2. člen). Člani Državnega sveta niso voljeni na podlagi splošne volilne pravice, ampak na podlagi posebne volilne pravice, ki jo za vsako interesno skupino določa zakon in sicer glede na pripadnost posamezni interesni skupini oziroma lokalni skupnosti.

Pravico voliti in biti voljeni za člane Državnega sveta:
- predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter negospodarskih dejavnosti (funkcionalni interesi) imajo osebe, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju. Člane Državnega sveta teh interesnih skupin volijo pod enakimi pogoji kot državljani Slovenije volijo tudi tujci, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost ali so v delovnem razmerju. Nimajo pa pravice biti voljeni za člane Državnega sveta. Volilna pravica tujcev temelji na 43. členu Ustave RS, ki pravi, da zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci;
- predstavnike lokalnih interesov imajo osebe s stalnim prebivališčem v volilni enoti.

Po načelu relativne večine pripada mandat tistemu kandidatu, ki dobi največ glasov. Če dva ali več kandidatov dobi enako število glasov, odloči o izvolitvi žreb (21. člen).

Razpis volitev

Volitve v Državni svet razpiše predsednik Državnega zbora (5. člen zakona). Splošne volitve razpiše najprej stopetintrideset dni in najkasneje petinsedemdeset dni pred iztekom petletne. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot devetdeset dni in ne manj kot šestdeset dni. Nadomestne volitve, na katerih se voli samo posamezne člane Državnega sveta, če jim preneha mandat pred iztekom mandatne dobe Državnega sveta, se opravijo najkasneje petinsedemdeset dni po prenehanju mandata člana Državnega sveta (4. člen zakona).

Članu Državnega sveta preneha mandat, če (63. člen zakona):
- izgubi volilno pravico,
- postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
- je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
- nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s funkcijo člana Državnega sveta,
- odstopi,
- v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Državnemu svetniku preneha mandat z dnem, ko Državni svet ugotovi, da so nastali omenjeni razlogi. V primeru iz tretje alinee pa članu Državnega sveta mandat ne preneha, če Državni svet sklene, da lahko opravlja funkcijo.

Volitve predstavnikov funkcionalnih interesov

Volitve 18 članov Državnega sveta (predstavnikov funkcionalnih interesov) opravijo na volilnih zborih elektorji. Predstavnike volilnega telesa (elektorje) izvolijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravili.

Kandidate za člane Državnega sveta določijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravili (15. člen zakona):
- 4 člane, predstavnike delodajalcev volijo gospodarske zbornice in združenja delodajalcev (24. člen),
- 4 člane, predstavnike delojemalcev volijo reprezentativni sindikati (26. člen),
- 4 člane, predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev volijo: dva predstavnika kmetov poklicne organizacije kmetov, enega predstavnika obrtnikov poklicne organizacije obrtnikov in enega predstavnika samostojnih poklicev poklicne organizacije drugih samostojnih poklicev (28. - 33. člen),
- 6 članov, predstavnikov negospodarskih dejavnosti volijo: enega predstavnika univerze, visoke in višje šole; enega predstavnika za področje vzgoje in izobraževanja poklicne organizacije pedagoških delavcev; enega predstavnika za področje raziskovalne dejavnosti volijo poklicne organizacije raziskovalcev; enega predstavnika za področje kulture in športa poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev; enega predstavnika za področje zdravstva poklicne organizacije zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev; enega predstavnika za področje socialnega varstva poklicne organizacije strokovnih delavcev na področju socialnega varstva (34. - 37. člen).

Volitve predstavnikov lokalnih interesov

22 članov Državnega sveta, predstavnikov lokalnih interesov izvolijo lokalne skupnosti. Za volitve predstavnikov lokalnih interesov se oblikuje največ 22 volilnih enot za območje ene ali več lokalnih skupnosti. (38. člen). S posebnim zakonom (Zakon o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet, Ur.l. RS, št. 48/1992), je bila Slovenija razdeljena na 22 volilnih enot, zemljepisno, zgodovinsko in interesno zaokroženih območij.

V vsaki volilni enoti se oblikuje volilno telo, ki ga sestavljajo:
- člani predstavniškega organa lokalne skupnosti, če se člani Državnega sveta volijo v volilni enoti, ki obsega območje ene lokalne skupnosti;
- izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti, če se člani Državnega sveta volijo v volilni enoti, ki obsega območje dveh ali več lokalnih skupnosti; predstavnike lokalnih skupnosti izvolijo njihovi predstavniški organi.

Predstavniški organi lokalne skupnosti (sveti občin) sprejemajo pravila, na podlagi katerih volijo svoje predstavnike v volilna (elektorska) telesa in kandidate za člane Državnega sveta. Elektorje in kandidate za Državni svet volijo sveti občin na tajnem glasovanju.

Po Zakonu o Državnem svetu lahko vsaka lokalna skupnost (občina) predlaga po enega kandidata za člana Državnega sveta. Vsaki občini pripada po eno mesto v elektorskem telesu ne glede na število prebivalcev, na vsakih dopolnjenih 5000 prebivalcev pa še po eno.

Odločanje Državnega sveta opredeljuje 99. člen Ustave RS: 
- Državni svet sklepa, če je na seji navzoča večina članov,
- Državni svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

Odločanje v Državnem svetu in način glasovanja ter druge postopke v zvezi s sprejemanjem odločitev podrobno ureja Poslovnik Državnega sveta. Državni svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih državnih svetnikov, kadar z ustavo ali s poslovnikom ni določena drugačna večina ( 1. odstavek 52. člena Poslovnika Državnega sveta).

Sprejemanje odločitev v Državnem svetu pozna tudi izjemo, ki jo določa Ustava RS. Ustava v 101. členu določa, da  Državni svet svoj poslovnik sprejme z večino glasov vseh članov, torej 21 državnih svetnikov.  

Državni svet glasuje javno; tajno pa o zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega sveta ali za katere tako odloči večina navzočih državnih svetnikov. Tajno glasovanje lahko predlagajo predsednik Državnega sveta, najmanj osem državnih svetnikov ali ena od interesnih skupin.